Tempo in način življenja je po mojem mnenju zelo enostavno primerjati z morjem. V nekaterih trenutkih ti ponudi užitek, ležernost in razvajanje, v drugem hipu pa se znajdeš med dvometrskimi valovi v boju za preživetje. Takšno je življenje in na nas je, da najdemo primeren stil plavanja s katerim  uspešno premagujemo vse valove in ob pravem trenutku tudi počivamo.

Riba ujeta v ovnu

Čeprav ne verjamem v dnevni horoskop, se mi osnovni opisi in karakteristike znamenja zdijo vseeno vsaj malo zanimiva. Rojena sem v znamenju ovna. Oven je zelo močno, temperamentno in vodilno znamenje. Astrološko znamenje pred ovnom pa sta ribi. In če bi se rodila, kot je bilo načrtovano (rodila sem se 14 dni po predvidenem datumu), bi se rodila v znamenju ribi. To pa je znamenje ustvarjalnosti, sanjavosti, domišljavosti in ljubeznivosti.

Vsekakor se v osnovnem opisu najdem v znamenju ribi. In še nekaj je zanimivo. Element ognja in rdeča barva, za katerima stoji oven res nista zame. Ribi pa imata za svoj element vodo ter modro barvo- to sem jaz. In ni čudno, da življenje tako rada primerjam z morjem, vsekakor pa ni čudno, da se ob reki, jezeru ali morju najlažje pomirim, odpočijem in najdem samo sebe. Lahko bi rekla, da sem riba ujeta v ovnu.

In kot sem  obljubila, bom danes razkrila nekaj mojih načinov, kako v hitrem in norem tempu življenja najdem sebe, svoj mir in čas samo zase.

Plavanje v razburkanem morj

Vsak izmed nas je ob rojstvu vržen v vodo. Na začetku ti starši pomagajo plavati z napihljivimi rokavčki, nato te vzpodbujajo in učijo osnovnih plavalnih tehnik. In ko si dovolj samostojen, te pustijo, da greš sam na bazen. In v dobi odraščanja se ti odpre morje, katerega si sam gospodar. No ja, nekateri vse življenje nosijo napihljive rokavčke....ampak to je mogoče tema za kakšno drugo nedeljo 😁

Kadar je naše morje mirno je življenje enostavno, lepo in brezskrbno. A zagtovo pridejo tudi veliki valovi, razburkano morje in nevihte. Takrat zna biti zabavno. In takrat je samo od nas odvisno ali bomo dovolili da potonemo, ali bomo izbrali pravo tehniko plavanja in zbrali dovolj moči, da preživimo.

Tako nor tempo življenja, kot ga živimo ta trenutek, smo si naredili sami. Kljub temu, da je virus navidez ustavil vsakodnevno norijo, se v naših glavah ni prav nič umirilo. Vse hočemo sedaj, vse moramo doseči, ne jutri, ampak danes. In prav tako je v poslu. Dnevno se trudiš, plavaš, se poskušaš dvigniti iz gladine in ko že najdeš pravo tehniko s katero splavaš, pride iz leve strani nevihta in iz desne neskončna vrsta visokih valov. Ampak vedno po nevihti posije sonce, to je res.

Od vsega adrenalina in tempa, katerega narekuje tok morja, je prav, da si znamo poiskati tudi zaliv, kjer je gladina morja mirnejša.

Ko se valovi umirijo

V zalivu se valovi umirijo in vsak, ne glede na to kakšen način življenja in kakšno službo opravlja, si mora najti svoj zaliv. Zaliv, kjer si spočije glavo, kjer se misli umirijo in kjer se napolni z energijo.

Hoja in sprehod v naravi, je moja vsakodnevna izbira. Moj prvi zaliv, kjer pustim vetru in svežemu zraku, da mi prevetri možgane. Včasih pridem med sprehodom do novih idej, drugič razmišljam o dnevu ki je pred mano, ali o občutkih, ki šibajo po mojem telesu. Pride pa dan, ko enostavno samo poslušam petje ptic, šelestenje listja ali zvok reke, ki mirno teče svojo pot.

Bazen. Moja najljubša izbira. Sicer v ta zaliv nisem zašla že celo leto ( saj so zaradi koronavirusa zaprti), ampak čakam dan, ko se bodo vrata bazenov odprla in bom zagotovo med prvimi obiskovalci.

Pred korono in vsemi ukrepi, sem nekaj časa obiskovala apnea treninge- treninge plavanja in prostega potapljanja. To mi je odprlo nov svet. Nov zaliv. Noro, kako sem se kljub temu, da je  zahtevna kardiovaskularna vadba, po treningu počutila lahko, sproščeno in razbremenjeno.

Po nekaj časa obiskovanja treningov, sem s plavanjem navdušila tudi Uroša in v najin natrpan urnik,  sva si enkrat tedensko vzela čas za obisk bazena. Plavanje nad vodo mi pomeni fizična razbremenitev telesa. Plavanje pod vodo pa mi pomeni razbremenitev glave, misli in duha. Najbolj fascinantno mi je, ker se moraš za dober potop popolnoma sprostiti in se osredotočiti samo nase. Takoj, ko si dovoliš, da se v tvojo glavo prikradejo misli, razmišljanja o dnevu, o delu in takšne in drugačne skrbi, takrat zaključiš s potopom in se moraš dvigniti in zajeti sapo. Plavanje pod vodo ( vsaj meni) ne dovoljuje nobenih drugih misli, kot samo misli da sem tu, da je ta čas namenjen samo meni in nobenemu razmišljanju, planiranju ali skrbem. In prav zato, bi lahko rekla, da sem na plavanje kar malo nora.

Na morje. Moja tretja izbira zaliva, v katerem se spočije glava, misli se umirijo in tempo se zniža. Takrat začne delati domišljija. Ideje kar padajo in beležka s skicami kreacij se polni. Po eni strani je morje popoln odklop, po drugi strani je to najboljše okolje za ustvarjanje, kreiranje in nabiranje novih idej. Ko so bili časi še normalni, sva si z Urošem večkrat vzela vikend oddih na morju. Pol dneva sva delala, pol dneva uživala. In taki vikendi so bili noro produktivni. Tako kot plavanje, pogrešam tudi to vrsto umiritne tempa in srca.

Kava in piškoti. Kava in piškoti, ki pomirjajo? Ja, temu načinu umiritve misli ne bi rekla zaliv, ampka le kos naplavine, za katero zagrabiš in se za minuto spočiješ. Tega načina se tako kot sprehodov dnevno poslužujem. Kakšen dan mogoče popijem preveč kave, spet drug dan mi zadošča ena. Piškotov raje ne štejem. 😂

Po dežju vedno posije sonce

Naj bo še tako huda nevihta ali divji valovi.....po dežju vedno posije sonce, le vztrajni moramo biti. Vztrajni tako v bitki za preživetje, kot v boju za zalive. Med plavanjem s polno močjo in odmikom v zaliv mora biti ravnovesje. Če se pozabimo odmakniti v zaliv, nam bo slej ko prej telo reklo dovolj. Če pa bomo preveč časa brezskrbno ležali  mrtvaka na mirni gladini zaliva, se ne bomo nikamor premaknili. Ravnotežje med divjimi valovi in mirnim zalivom je težko ohranjati, ampak že to, da se zavestno trudimo, smo na dobri poti. Kakšnih tehnik plavanja nas je naučila mama, kako jih podajamo naprej in kako zelo so pomembne osnove, katere so nam dali starši, pa bom razpravljala v naslednjem blog zapisu.