Ko si na glas izgovorim stavek, da so moje sanje postale resničnost, globoko zadiham. Ne iz strahu, panike ali nemira, ampak zaradi zavedanja, da je to res. Upam se trditi, da vsak človek sanja o sanjski službi, o delu, ki bi bil hkrati hobi in vir prihodka. In jo imam! Spletna cvetličarna Škofja Loka je postala resnična 😁

Ok, long story short.

Stara sem bila 22 let, ko me je Uroš začel vabiti na zmenke😁 In tega je že kar lep čas, ampak spominjam se, kot bi bilo včeraj. Bil je zimski večer in povabil me je na čaj v Mestno kavarno v Idriji. Kljub večerni uri sem seveda pila kavo (s  kavo se začne veliko lepih zgodb). Saj veš, na prvih zmenkih si postavljaš tisoč in eno vprašanje. In eno izmed vprašanj je bilo, kaj želim v življenju početi. Kaj želim početi? Omg, kaj želim početi?

Tisti trenutek se nikakor nisem mogla domisliti pametnega odgovora, s katerim bi se seveda pokazala v luči ambiciozne, z visokimi cilji in ženske z jasno vizijo. In sem začela razlagati moje sanje. To so bile res sanje v moji glavi. Sanje o tem, kako bi imela eno svojo cvetličarnico, ki bi bila čisto drugačna od cvetličarn, katerih smo vajeni v Sloveniji. Kako bi še pred sončnim vzhodom urejala cvetje in ga pripravljala za stranke in kako bi, ko bi sonce vzšlo, s kavo v roki in nasmehom na obrazu pozdravljala mimoidoče in jih vabila med rože na kavo. Vse z namenom, da bi dan začeli umirjeno, v prostoru z dobro energijo, odlično kavo in tako  lažje začeli delovnik. Uroš me je poslušal in rekel, da se mu to zdi fantastično.

In on tega ni pozabil. In verjetno, če se najine poti ne bi srečale in če ne bi zakorakala po isti poti, bi Sanjski šopek bil še danes le v moji glavi in še vedno bi o tem le sanjala. Tako pa so moje sanje postale resničnost.

In prav zato me, ko to rečem na glas, kar spreleti.

Kdaj se sprašujem, komu se moram zahvaliti, da se je to zgodilo in da se to dogaja.... prav gotovo v prvi vrsti samo sebi in Urošu. Življenje z rožami in kavo je postal najin način življenja.  Če delaš to s srcem, moraš to živeti. Vsako minuto, vsak dan, celo leto. To je najin otrok.

Seveda, ko gledam nazaj, sem si zapomnila vse lepe trenutke in doživljaje. Ampak, saj veš, pot do uspeha ali uresničitve želja nikoli ni lahka. In prav je tako, saj le tako še bolj ceniš in varuješ tisto, kar imaš. In tako se je zgodba Sanjskega šopka premaknila iz moje glave v resničnost? Prvi zapiski v mali modri beležki z ribicami so bili ves čas z mano in vanjo sem si zapisovala vse ideje, ki so mi prišle na misel. O cvetličarstvu nisem imela nič, prav nič znanja, a željo, neznansko močno. Po službi (namreč 6 let sem bila zaposlena v vrtcu), sem se vsako popoldne zaprla v delavnico starega ata, kjer sem eksperimentirala, poizkušala, testirala in kreirala. Veliko sem se iskala, velikokrat šla z eksperimentiranjem v napačno smer, ampak nisem izgubila volje in motivacije.

In kar naenkrat reče Uroš: "spomni se ime, prihodnji teden začnemo izdelovati spletno stran". OK, prespala sem en dan in drugi dan in nato rekla....Sanjski šopek bo. In Uroš, kot vedno, je takoj stopil v akcijo in prva spletna stran je šla v svet..

In od takrat naprej živiva s Sanjskim šopkom. Od takrat naprej je šlo vse tako hitro, da joj😁 Vsakodnevno sem kreirala, raziskovala in se iskala v svojem stilu. O iskanju svojega stila, se bom zagotovo razpisala v enem izmed nslednjih blog zapisov, ker je bilo kar zanimivo.

Odprtje cvetličarne s tako malo izkušnjami in neraziskanim terenom je bil velik riziko. Denarja za tak "eksperiment" nisva imela, zato sva zgodbo obrnila na glavo. Rekla sem, da bom najprej začela s poročno floristiko in ko bom privarčevala dovolj denarja, bova odprla cvetličarno po najinem okusu. Ko pogledam nazaj, sem imela res pogum, da sem se brez izkušenj podala na pot poročnega florista, saj je to najvišji nivo floristike. Ampak, ko si mlad, si brez strahu in v bistvu sploh nisem vedela kaj vse gre lahko narobe.

Prišla je prva poroka, druga, tretja in deseta. Povpraševanj je bilo vse več in moj dnevni urnik je bil kar pester. Prav tako je postalo pestro s samim prostorom v garaži (kmalu sem imela toliko dekorativnega materiala in pripomočkov, da sem se še komaj obračala. In čas je bil za naslednji korak (no, če ne bi bilo Uroša, bi verjetno bila še vedno v delavnici garaže).

Najela sva večji prostor, kjer sem imela mali ustvarjalni raj. In kaj je bilo boljšega, kot to. Najbolj fantastično je bilo to, da sem lahko imela ustvarjalni nered in da sem lahko (ne da bi motila spanec domačih), delala pozno v noč, poslušala glasno glasbo  in prišla v delavnico še preden je petelin prvič zapel😁 In kot sem rekla, dopoldan sem bila v službi, popoldan sem ustvarjala in konec tedna so bile na vrsti poroke. Kreiranje dekoracij za poroko pa so mi vzele celo petkovo popoldne, noč na soboto in soboto za delo na terenu. Vse manj sem spala in dnevi so bili vse bolj nori. Tako je prišel tudi dan, ko sem pustila službo (katero sem rada opravljala) in se podala v svet cvetlic in dekoracij.

In od tu naprej je šlo vse še hitreje. Poroke so se vrstile ena za drugo, nabrala sem si že ogromno izkušenj in znanja. Oba z Urošem sva vedela, da bo zdaj zdaj prišel do naju pravi prostor za sanjsko cvetličarno.

In res. Našla sva popoln prostor za najino cvetličarno, cvetlični studio ali ustvarjalnico....kakorkoli jo že poimenujemo, Novembra 2019 so moje sanje postale resničnost. V starem mestnem jedru Škofje Loke sva odprla vrata cvetličarne Sanjski šopek. In mali cvetličarnici se je kmalu pridružila tudi spletna cvetličarna.

O energiji, dogajanju in vseh idejah, ki se spletejo v cvetličarni pa boš lahko bral/a v ne samo enem, ampak zagotovo v večih mojih prihodnjih blog zapisih.