Inventura leta 2021

Inventura. Najverjetneje se strinjaš z mano, da če se na hitro ozreš nazaj, v leto, katerega bomo čez nekaj dni zaključili.....je minilo zelo hitro.  Čez teden delo, ob vikendih počitek in izleti, kolektivni dopust in je leto naokrog. Je tako? No, moj hitri pregled leta bi šel takole: 359 dni dela, 6 dni dopusta ( razdeljen na tri dele) in je leto naokrog.

Danes sem se umirila, zbrala misli in se ozrla nazaj, ter naredila inventuro leta. A v drugem hipu že bila z mislimi tam, kamor grem. Zaključujem leto, ki mi je prineslo veliko.  Tako na poslovnem, kot osebnem področju. Naučila sem se novih stvari, drugačnega razmišljanja in odzivanja. Zagotovo pa mi bo leto, katerega zakljuyčujemo, pustilo en del, ki ni bil tako bleščeč. Del, katerega bom morala še predelati.

Novo leto, nove zmage

Čin, čin in vstopili smo v leto 2021. Vsekakor je v novo leto na žalost z nami zakorakala tudi korona. Ampak v inventuri leta 2021, je ne bom omenjala, saj vis vemo, da je bila in je še med nami.

Takoj ob vstopu v novo leto sem začela z načrtovanjem poročne sezone in z načrtovanjem novih produktov in šopkov za spletno trgovino Sanjskega šopka. Imela sem polno glavo neurejenih misli, idej in razmišljanj. Ves čas sem si delala skice in zapiske o tem kaj bom naredila, kako se bom lotila tega in onega.

Zato, se je konec zime rodil moj blog. Moj zvezek, za pisanje idej in misli, ki mi zavzemajo del prostora v moji glavi.  In verjeli ali ne, na ta način sem v glavi pridobila kar nekaj prostora. Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da veliko lažje dam iz sebe vse misli, težave in dileme, če jih zapišem na list papirja, kot pa da jih povem. No, tudi to zavestno treniram in mi gre vedno bolje. Kot pravijo, papir vse prenese, kakšna nepremišljena in v afektu izrečena beseda pa lahko zelo dolgo ostane v glavi sogovornika in le ta lahko še kako zaboli. Blog objav v prvem letu njegovega obstoja ni bilo veliko, kar pa ne pomeni, da jih ni bilo veliko zapisanih- le za objavo so bili nekateri zapisi pretežki...oziroma neprimerni za objavo:)

Zacvetimo.

Kot zacveti pomlad, zacveti tudi dogajanje v Sanjskem šopku. Začne se z izdelovanjem šopkov za vse dame in mame, tako da so darila za materinski dan vedno skreirana  z novimi, svežimi idejami. Naato se ustvarjanje s cvetjem stopnjije v poročno floristiko. V začetku leta sva imela z Urošem odlično ekipo pomočnic/ študentk za delo v cvetličnem studiu, za pomoč pri snovanju idej in realizaciji poročnih cvetličnih kreacij. O taki ekipi lahko le sanjaš.

Ker je bilo v začetku leta poročno sezono zelo težko planirati ( kako bo z omejitvami, ukrepi in samo izvedbo vseh protokolov), smo imeli dva poslovna plana....in oba sta z odprtjem meja pobegnila na morje. Ostal pa je poročni planer, (ki je bil do zadnjega jesenskega vikenda popolnoma zapolnjen s porokami), jaz in Uroš. In tako se lepe sanje spremenijo v nočno moro.

Tretji plan.

Če sem se v začetku tega blog zapisa hvalila, kako lažje mi je napisati, kot povedati....mi v tem primeru odpove tudi pisanje. Res ne znam opisati situacije, v kateri sva se znašla. Ampak, kar je treba je treba in niti za trenutek nisva pomislila, da nama ne bi uspelo speljati polno rezervirane poročne sezone. Naredila sva tretji plan in vanj vključila vse poznane, za katere sva vedela, da nama lahko na kakršen koli način pomagajo, da speljeva, kot je treba. In uspelo nama je. Kljub temu, da sta prva dva poslovna plana mirno uživala na dopustu, smo poročno sezono 2021  zaključili s čudovito zimsko poroko v začetku zadnjega meseca tega leta.

Prav zadnja poroka te sezone pa me je spodbudila in opogumila, da vam zaupam, kaj se zgodi, ko je rož preveč.

Zakaj takšna drama?

In verjetno se sprašuješ, zakaj taka drama? Tudi meni se ni zdelo med poletjem prav nič tragičnega. Izpeljala sva vikend za vikendom, mesec za mesecem. In ko je prišel zadnji večji zalogaj porok (še dobro da se ne spomnim koliko jih je bilo tisti zadnji obsežen vikend), sem se pred odhodom na teren zlomila. Tik pred ciljno črto, sem popustila. Zakaj?  Takrat, ko bi se morala veseliti, da sva uspešno speljala naporno sezono, me je odneslo. Solze so mi tekle v potokih, bolela me je prav vsaka mišica, roke in noge so se mi nekontrolirano tresle. V glavi pa sta se tepli dve misli: Še samo danes.... in ne zmorem več. Brezglavo sem pakirala stvari v prvi kombij, ko se je ( pripravljen za drugo lokacijo) pripeljal Uroš in mi z nekaj besedami in objemom vlil moči, da se nisem vdala in speljala do konca.

Zmagovalec si, ko se pobereš.

Še danes ne morem verjeti, da sem tik pred ciljem padla. Vsekakor bi me ta dogodek (res je bil neprijeten) lahko potrl in se nebi več pobrala. Saj vsi vemo....zmagovalec ni tisti, ki nikoli ne pade, ampak tisti, ki se po padcu pobere. In jaz sem se pobrala. In to šteje.

Vsekakor me čaka še nekaj dela, da bom vse neprijetne spomine iz poročne sezone pospravila v kovček in ga brcnila čez rob prepada, ampak vem, da sem na dobri poti. Pomagajo mi pogovori, dobre knjige in boljše planiranje (dva plana zagotovo nista dovolj).

Minulo poročno sezono želim čimprej pustiti za sabo, saj vem, da z Urošem ne bova dovolila, da se kaj takšnega še ponovi.

Inventura uspehov in napak.

Napake se zgodijo zato, da lahko rastemo in se na njih učimo, uspehi pa pridejo s trdim in premišljenim delom. Kar se je zgodilo v letu, od katerega se poslavljamo, puščam za sabo in se fokusiram v prihodnost. Kje smo in kam gremo? Vprašanje, katerega nama zadnji mesec pogosto zastavi najin business coach. Človek, ki ima ogromno znanja iz področja podjetništva in od katerega se lahko naučiva zelo zelo veliko.  In kot pravijo, kar te ne ubije, te naredi še močnejšega. Jaz sem večni optimist in vem, da sem z eno nogo že v letu neskončnih idej in ustvarjalnega duha.

O zaobljubah in načrtih pa se razpišem v naseldnjem blog zapisu.