Se ti kdaj zgodi, da je tvoja glava prazna? Da lahko strmiš v eno točko celo uro in ne razmišljaš o ničemer? Takšen dan imam danes jaz. Zgodi se mi večkrat na leto in bolj pogosto takrat, ko je za mano težak dan ali teden.

Za nami je teden kreiranja za vse naše mame. Nisem še preštela vseh šopkov in venčkov katere sem skreirala, vendar mi koža na dlaneh in boleče mišice govorijo, da jih je bilo kar nekaj. In danes, ko se je vse umirilo in ko je dovolj časa za evalvacijo preteklega tedna, mi misli uhajajo k moji mami. Premalokrat se zavedamo, kakšen kovček zlata so nam pripravile v otroštvu, koliko odrekanja in neprespanih noči samo zaradi nas. Vse za to, da smo danes takšni kot smo.

In praznik vseh mam je dan, na katerega je prav da se spomnimo nanje in se jim vsako leto znova zahvalimo za vse, kar nam je v otroštvu, odraščanju in odrasli dobi dala. Pa naj bo to materinski dan, ali kar en dan v tednu. Preseneti jo s šopkom rož in si vzemi čas znjo.

Ni popolnega kovčka za potovanje skozi življenje

Vsekakor sem mnenja, da se vsaka mama trudi po svojih najboljših močeh, da ni popolne mame in da ni popolno spakiranega kovčka za življenje. Jaz imam sestro in dva brata. In upam si trditi, da je mama vsakemu pripravila kovček z enako vsebino. Torej bi lahko sklepali, da smo si vsi štirje zelo podobni, da imamo vsi enake cilje, želje in način življenja. Pa temu še zdaleč ni tako. Vsak izmed nas je popolnoma drugačen, živi drugačen stil življenja in ima vsak službo na različnem področju.

Vsaka mama skrbno pripravi kovček z vsebino, na nas pa je da odločimo kaj bomo obrdžali in kaj zavrgli. Kaj bo šlo z nami na potovanje skozi življenje in kaj bomo pustili za sabo. Ne vem kaj imaš v kovčku ti, jaz lahko povem za sebe, da je v mojem zelo veliko najboljšega in dobrega. Bilo pa je tudi nekaj manj dobrega. Vsekakor sem v njem obdržala najboljše in dobre stvari. Manj dobre stvari sem en čas gledala in se odločala kaj bom z njimi. Imele so kar precejšnjo težo, zato so me ovirale pri potovanju s kovčkom dobrih stvari. Prišel pa je dan, ko sem se za trenutek ustavila in se odločila, da z njimi opravim.  Ni bilo lahko, ampak sem jih pustila za sabo. Nekaj malega njih je še ostalo, amapk tudi zanje pride čas, ko jih bom nekje pustila.

Teža kovčka je odvisna samo od nas

Moj kovček je postal lažji in moje potovanje čudovito. V kovčku se skrivajo same zlata vredne stvari, za katere sem zelo hvaležna da mi jih je mama spakirala v kovček. V nadaljevanju ti razkrijem nekja tistih, ki so med najbolj zlatimi😁

Vztrajnost. Brez vztrajnosti ne bi bilo Sanjskega šopka in brez vztrajnosti in radovednosti ne bi prišla do takšnega znanja in spretnosti s cvetjem. No, do popolnosti mi manjka še zelo zelo veliko, vendar se ne bojim...saj mi vztrajnosti zagotovo ne bo zmanjkalo😁

Sočutnost do človeka. Vem, da nisem na svetu,  da bi imela rada samo sebe ( no tu je nujno potrebno začeti), ampak sem tu tudi zaradi drugih in za druge. Ljudje okoli mene mi pomenijo zelo veliko, pa čeprav si v hitrem tempu življenja zadnje čase vzamem premalo časa zanje.

Veselje do narave. Že od malih nog sta mi starša privzgojila ljubezen in veselje do narave. Odkar se spomnim, so bili sprehodi, planinarjenje, hribolazenje in uživanje ob morju del vsakega vikenda. In mogoče je prav tu razlog, da inspiracijo in ideje za kreacija tako z lahkoto najdem že na krajšem sprehodu po gozdu, ali potopu pod vodo.

Ustvarjalnost in domišljija. Brez tega bi res težko kreirala. Kot otrok sem vedno lahko ustvarjala. Naj je šlo pri kuhi, peki piškotov, izdelovanju prazničnih dekoracij, ustvarjanju z lesom, ali pri sajenju in presajanju na vrtu. Kljub temu, da je mamo bolela glava, ko sem lepo pospravljeno stanovanje spremenila v ustvarjalni nered, mi je vseeno pustila izražati vse moje ideje. In tu lahko omenim eno stvar, katero sem kar hitro zmetala ven iz kovčka. Pospravljanje. Saj imam rada urejeno stanovanje in urejen cvetlični studio. Ampak se držim tega, da mora stanovanje izgledati tako, da se vidi, da nekdo živi v njem, ne pa da je tako pospravljeno, da se bojiš tu ali tam odložiti kakšno stvar. Vsekakor sem človek, ki se znajde v "ustvarjalnem neredu".

Veselje do življenja. Tu mislim, da je svoje dodal v kovček tudi moj oče😂. Res rada živim, pa čeprav je način življenja in sistem v katerem živimo krut, sem vesela da sem in da živim življenje, katerega rada živim. Vsekakor je velikokrat naporno in je potrebno vložiti veliko truda in energije da prideš do svojih sanj. Ampak če dobro in pozitivno misliš, se dobro in pozitivno vrača.

Uživanje v majhnih stvareh. Ne vem komu naj se zahvalim, da nisem materialist. Ne rečem, da nisem vesela novih čevljev, ali oblekice. Vsekakor me kratkotrajno razveseli kakšen nov kos. Ampak pravo veselje in zadovoljstvo lahko najdem v iskrenem nasmehu ali objemu. Sprehod po gozdu ali namakanje nog v morje mi prineseta za cel teden energije. In če srečam veverico, ki hiti iz enega na drugo drevo....takrat vem, da  bo dan zame popoln.

Preveri, kaj se skriva v tvojem kovčku

To je le nekaj zlata vrednih delov mojega kovčka, za katerega sem staršema hvaležna. Sedaj pa si privošči eno dobro kavo in si vzemi čas zase ter za razmislek o tem, kaj je tebi mama spakirala v kovček. Prepričana sem, da imaš mnogo najboljših stvari. Kakšna pa je mogoče vredna razmisleka ali jo ohraniti ali pustiti za sabo.

Sedaj pa šibam na sonce. Danes me bo osrečevala vožnja z mojim legendarnim retro fičkom😁 In če bo sreča, na poti spijeva tudi kakšno dobro kavo. Več o kavi in kakšni dogodivščini, povezani s kavo, pa naslednjič.